testt1

Malarija: Bolezen in preventiva

Malarija je nalezljiva bolezen, ki jo prenaša komar mrzličar. Gre za eno najpogostejših nalezljivih tropskih bolezni, saj se letno pojavi približno 350 do 500 milijonov okužb, ki  povzročijo od enega  do tri milijone smrtnih izidov.

Pojavnost malarije

Dom parazita (plazmodija) oziroma komarja mrzličarja, ki prenaša malarijo, predstavljajo ozemlja tropskega in subtropskega pasu, kjer je dovolj toplo in hkrati dovolj vlažno. Malarija je razširjena v več kot 100 državah sveta, pojavlja pa se skoraj v vseh državah podsaharske Afrike, v nekaterih državah Srednje in Južne Amerike, v državah Bližnjega vzhoda, osrednje, južne in JV Azije ter na nekaterih tihomorskih otokih.

Na območju komarja mrzličarja živi velik del svetovnega prebivalstva, poleg tega pa tja vsako leto pripotuje tudi na milijone turistov. Malarijo letno preboli okoli 30 tisoč potnikov, ki potujejo na območja, kjer se pojavlja.

Malarijo prenaša komar mrzličar

Okužba in potek bolezni

Samice komarjev, ki prenašajo bolezen, se s parazitom okužijo ob piku okuženega človeka. Malarija se ne prenaša neposredno s človeka na človeka. Bolezen se lahko pojavi najhitreje v sedmih dneh po piku okuženega komarja, pri nekaterih oblikah malarije pa se lahko bolezenski znaki pojavijo tudi več mesecev po okužbi. Možna je ponovitev malarije pri osebah, ki niso bile zdravljene ali niso bile zdravljene dovolj temeljito. Ponovitev je možna tudi po več letih.

Na splošno potek malarije ločimo na lahek in hud, ki se kaže v napadih:

  • malarija kvartana (napadi se pojavljajo na štiri dni);
  • malarija terciana (napadi se pojavljajo na tri dni);
  • malarija tropika (napadi so vsakodnevni).

Lahek potek malarije navadno poteka v treh kliničnih fazah, napad pa traja šest do deset ur. Prva faza je mrzlica s tresenjem, sledi vročinska faza z visoko vročino, bolečinami v mišicah in sklepih, glavobol, nemir, krči ter bruhanje. Simptomi spominjajo na gripo. Sledi tretja faza, kjer nastopijo potenje s padcem temperature, izčrpanost in končno spanec. Značilno je razmeroma dobro počutje po koncu napada, vse do naslednjega.

Huda oblika malarije je posledica okužbe s Plasmodium falciparum. Bolnik ima znake gripe, pojavi se lahko možganska prizadetost s krči, zmedenostjo in celo komo. Nezavest lahko nastopi v nekaj urah ali dneh. Značilni sta prizadetost posameznih živcev in huda slabokrvnost, nato pa se pojavijo še dihalna stiska, pomanjkanje krvnega sladkorja (glukoze), šok, krvavitve, upad ledvične funkcije. Smrtnost je 20-odstotna%.

kako poteka okužba z malarijo?

Zdravljenje malarije

Kot že omenjeno, cepivo proti malariji ne obstaja, zato se potniki lahko zaščitijo le z antimalariki.

Za zdravljenje malarije se uporabljata dve skupini antimalarikov, in sicer antifolati ter kinolin. Prvo revolucionarno zdravilo za malarijo je bil sicer kinin, ekstrakt iz lubja kininovca, ki pa ga je pozneje zaradi neželenih učinkov zamenjal klorokin.

Danes je, predvsem na račun tega, da so plazmodiji (povzročitelji malarije) že odporni proti številnim zdravilom, na voljo vse večja paleta zdravil. Poleg tega pa so uporabne tudi kombinacije teh. V preteklem desetletju se je pojavil nov antimalarik, artemisinin, ki je glede odpornosti in hitrosti delovanja trenutno najučinkovitejši.

Posebej moramo poudariti, da je izbira zdravila odvisna od območja, kamor potujemo, in od posameznikovega zdravja. Posvet z zdravnikom, ki se ukvarja s potovalno medicino, je toplo priporočen in ga lahko opravite tudi v ambulanti MediSal.

Zdravstveni posvet in zaščita proti malariji

Prva koraka pri preprečevanju malarije sta zaščita pred piki komarjev (zaščitne mreže in repelenti, uporaba oblačil, ki zakrijejo večji del kože) ter preventivno jemanje antimalarikov. 

A pozor,  repelenti so aktivni le nekaj ur, na njihovo učinkovitost pa vplivajo različni dejavniki, kot so temperatura, sončna svetloba, veter, sestava repelenta, naše potenje in podobno.

V povezavi z jemanjem antimalarikov je pogosto veliko govora o njihovih stranskih učinkih. Kljub temu da večina ljudi antimalarike dobo prenaša, so stranski učinki, tako kot pri vseh drugih zdravilih, možni. Ti so odvisni od posameznega zdravila in človeka. Najpogostejši stranski učinki so:

  • prebavne težave,
  • kožne spremembe,
  • preobčutljivost na sonce,
  • nespečnost,
  • krči,
  • nenavadne sanje in
  • halucinacije. 

 

Pri večini zdravil se z jemanjem začne dva tedna pred potovanjem, da je dovolj časa za vzpostavitev zaščite z antimalarikom. Z jemanjem pa se nadaljuje še štiri tedne po vrnitvi. Pri jemanju antimalarikov je ključno redno in natančno odmerjanje, saj je čezmerna doza lahko smrtna.

Vsak potnik se mora sam odločiti, ali bo preventivno jemal antimalarike ali ne. Se je pa za jemanje treba odločiti že dovolj zgodaj. Le tako poskrbimo za učinkovito zaščito pred potovanjem in za možnost, da zdravilo zamenjamo, če nam ne ustreza.

Zdravljenje malarije

Sorodne vsebine

Cepljenje pred potovanjem: Kaj moram vedeti?

Ali pred potovanjem v tujino preverite, katere so pogoste nalezljive bolezni v državi obiska? So…

Katera cepljenja potrebujem za potovanje v Azijo

Načrtujete potovanje v Azijo? Ste se že pozanimali, kakšna cepljenja potrebujete pred odhodom? Več o…

Cepljenje proti gripi – kdaj, kdo in kako?

Cepljenje proti gripi je ključno, če želimo zmanjšati število okužb in tako zaščiti sebe ter…