testt1

Katera cepljenja potrebujem za potovanje v Azijo

Če načrtujete potovanje v Azijo, je zelo pomembno, da se pozanimate o nalezljivih boleznih, s katerimi bi se lahko srečali na vaši destinaciji. Nekatere možnosti cepljenja nudimo tudi v ambulanti Medisal, kjer lahko cepljenje opravite tudi predhodno.

Za nekatere od teh bolezni se je priporočljivo cepiti že pred odhodom na potovanje v Azijo, proti nekaterim pa je edina zaščita skrb za higieno in izvajanje splošnih ukrepov preprečevanja pikov komarjev (zaščita z ustrezno obleko, zaščitnimi mrežami, uporaba repelentov), ki prenašajo bolezni.

Hepatitisa A in B

Cepljenje proti hepatitisoma A in B se priporoča vsem potnikom, ki potujejo v Azijo, z izjemo tistih, ki potujete na Japonsko, v Južno Korejo ali Singapur. 

Virus hepatitisa A se na človeka prenaša prek zaužite hrane ali pijače in okuženih rok. Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo ne glede na način potovanja, vrsto namestitve in način prehranjevanja na potovanju.

Simptomi okužbe s hepatitisom A:

  • povišana telesna temperatura,
  • pomanjkanje apetita,
  • utrujenost,
  • bolečine na desni strani pod rebri,
  • po nekaj dneh tudi rumeno obarvanje kože in beločnic. 

Proti hepatitisu A se je treba cepiti dvakrat. Najprej mesec dni pred odhodom in drugič čez šest do 12 mesecev, kar zadostuje za vseživljenjsko zaščito.

Virus hepatitisa B se prenaša prek okuženih telesnih tekočin (s krvjo, slino, spermo, vaginalnim izločkom, urinom in mlekom doječe matere). To med drugim vključuje tudi spolne odnose, okužene igle, pirsinge, tetovaže in zdravstvene storitve.

Simptomi hepatitisa B:

  • povišana telesna temperatura in glavobol,
  • pomanjkanje apetita,
  • pojavita se lahko tudi driska in zaprtost,
  • srbeč občutek na koži.

Simptomi se pojavijo približno štiri do 28 tednov po okužbi, številni okuženi pa sploh nimajo simptomov. Okužba je lahko tudi trajna, v najslabšem primeru vodi v odpoved jeter. 

Za cepljenje proti hepatitisu B potrebujemo tri odmerke. Prva dva odmerka cepiva prejmemo že pred odhodom, med njima mora preteči najmanj mesec dni, tretji odmerek pa prejmemo šest mesecev po prvem odmerku. Zaščita je dolgotrajna, zato obnovitveni odmerki niso potrebni.

Za cepljenje proti hepatitisoma A in B se lahko uporabljajo monovalentna ali kombinirana cepiva. Kombinirano cepivo proti hepatitisoma A in B se uporablja za cepljenje oseb, starejših od 16 let.

Steklina

Potnikom, ki potujejo v Azijo, se priporoča tudi cepljenje proti steklini. To se še posebej priporoča tistim, ki bodo na potovanju imeli stike z domačini ali divjimi živalmi (npr. humanitarne odprave, trekingi, kolesarjenje) ali bodo imeli zaradi načina potovanja manjše možnosti za cepljenje in zdravniško oskrbo, če pride do ugriza. Steklina je namreč vedno smrtna, če se ne ukrepa dovolj hitro.

Začetni znaki bolezni so vročina, glavobol, slabost, nenavadni občutki in bolečina na mestu ugriza, pa tudi vedenjske motnje, razdražljivost, nemir, depresija, strah ter agresivnost.

V zadnjem, tretjem obdobju bolezni, ki traja do enega tedna, se pokažejo znaki prizadetosti živčevja. Pri furiozni obliki bolezni so prisotni krči, razdražljivost, strah pred vodo, halucinacije, pretirano slinjenje, bolnik pa umre zaradi ohromitve ali odpovedi srca. Pri paralitični obliki bolezni so opazni visoka vročina, zaprtje, zastoj urina in ohromitev mišic, ki povzroči smrt. 

S preventivnim cepljenjem proti steklini moramo začeti najmanj tri tedne pred odhodom na pot, saj so za vzpostavitev zaščite potrebni trije odmerki cepiva, ki jih prejmemo po shemi 0, 7, 28 dni. 

Če na potovanju pride do ugriza stekle živali, moramo kljub cepljenju čim prej poiskati zdravniško pomoč. Ob ugrizu namreč potrebujemo dodatne odmerke cepiva, in sicer dva (namesto štirih za tiste, ki pred okužbo niso bili preventivno cepljeni).

Velja opozoriti, da je za vse potnike, ki potujejo kamorkoli v Azijo, priporočljivo preveriti, če so še zaščiteni tudi pred davico, tetanusom, oslovskim kašljem, ošpicami, rdečkami, gripo in pnevmokokom oz. če so bila vsa obvezna cepljenja res v celoti opravljena.

Vzhodna Azija

Pod Vzhodno Azijo štejemo države, kot so Kitajska, Japonska, Tajvan, Mongolija in obe Koreji.

Na Kitajskem se pojavlja predvsem malarija, s katero se lahko srečamo v podeželskih predelih provinc Hainan, Yunnan, Fuijan, Guangdong, Guangxi, Guizhou, Sichuan, Tibet ob rekah Zangbo, Anhui, Hubei, Haian, Jiangsu in Shandong. Za različnimi oblikami malarije sicer letno zboli kar 214 milijonov ljudi in jih od tega umre 438 tisoč. 

Cepivo proti malariji ne obstaja, zato se potniki, ki potujejo v Azijo, proti njej lahko zaščitijo le z antimalariki. Dodatno se lahko vsak potnik samostojno odloči, ali bo preventivno jemal tablete proti malariji ali ne. Se je pa za jemanje antimalarikov treba odločiti že dovolj zgodaj, saj jih je treba za učinkovito zaščito začeti jemati še pred potovanjem.

Japonski encefalitis je obolenje možganskega tkiva, ki ga povzroča istoimenski virus. Njegov prenašalec je okužen komar, zato je izjemno pomembna zaščita pred komarji z repelenti. Virus je prisoten na Kitajskem, Japonskem in v posameznih predelih obeh Korej. Cepljenje sicer v Sloveniji ni na voljo, se pa lahko potniki cepijo v Avstriji in Italiji.

Tveganje za pojav bolezni pri potnikih je sicer zelo majhno, potek bolezni pa zelo resen. Pri tistih, pri katerih se bolezen razvije, je smrtnost skoraj 30-odstotna.

Jugovzhodna Azija

Države jugovzhodne Azije so iz leta v leto bolj priljubljena destinacija tudi med slovenskimi popotniki. Med dežele jugovzhodne Azije štejemo Tajsko, Mjanmar, Kambodžo, Brunej, Indonezijo, Laos, Malezijo, Singapur, Vietnam in Filipine.

Najpogostejše bolezni v teh državah, na katere morajo biti potniki pozorni in se pred njimi ustrezno zaščititi, so:

  • hepatitisa A in B,
  • malarija,
  • denga,
  • japonski encefalitis in
  • trebušni tifus.

Za Malezijo, Mjanmar in Filipine se ob izstopu iz države lahko zahteva tudi cepljenje proti otroški paralizi, če je potnik bival na tem območju več kot štiri tedne in je od zadnjega cepljenja proti poliomielitisu minilo več kot eno leto. Cepljenje se lahko opravi že v Sloveniji pred potovanjem in se vpiše v mednarodno cepilno knjižico. Odrasli, ki so že bili cepljeni proti otroški paralizi, so ponovno cepljeni z enim obnovitvenim odmerkom.

Virus se prenaša prek umazanih rok, okužene hrane in vode, pa tudi ob tesnih stikih z okuženo osebo. Pri približno četrtini okuženih se bolezen razvije podobno kot pri gripi, torej s povišano telesno temperaturo, bolečinami v sklepih, bolečim grlom, bolečinami v trebuhu in mehkim blatom. Pri do petih odstotkih okuženih pride do prizadetosti živčevja. Vnetje možganskih ovojnic (serozni meningitis) se kaže kot glavobol, slabost, otrdel vrat in motnje zavesti. Če se bolezen dodatno razvije, začne vplivati na živčevje in povzroči razvoj paralize, pojavijo se hude bolečine v mišicah in ohromelost. Bolnik lahko ostane hrom vse življenje.

Malarija se pojavlja v vseh državah jugovzhodne Azije, razen v Singapurju in Bruneju, vendar ob tem velja izpostaviti, da niso endemični vsi predeli posameznih držav. Za popotnike veljajo pozornost in preventivni ukrepi za podeželska območja Mjanmara, Vietnama (razen v delti Rdeče reke), Filipinov, Indonezije (razen Balija in Jave), Malezije (tako polotoški del kot pokrajini Sarawak in Sabah), Kambodže (tudi na območju Anghor Wata), Laosa in Tajske (predvsem na obmejnih območjih s Kambodžo, Laosom in Mjanmarom, kjer se pojavljajo povzročitelji malarije, ki so odporni proti večini antimalarikov).

Tudi dengo, ki je virusna vročinska bolezen, tako kot malarijo prenašajo komarji. Virus denge se na človeka prenese s pikom okuženega komarja vrste Aedes. Ti komarji pikajo predvsem podnevi, najbolj pa so aktivni zgodaj zjutraj in proti večeru. Čas od okužbe do pojava bolezni je od tri do 14 dni (najpogosteje od štiri do sedem dni).

Po preboleli okužbi se razvije imunost oz. odpornost, ki nas ščiti pred ponovno okužbo z istim tipom virusa denge, ne pa proti okužbi z ostalimi tremi tipi virusa denge. Ob drugi okužbi je večje tveganje za hujšo obliko bolezni (pojavijo se krvavitve, je življenje ogrožajoče stanje).

Okužba z virusom denge poteka najpogosteje (tj. v 75 odstotkih primerov) brez simptomov. Kadar se ti pojavijo, je bolezen največkrat podobna gripi. 

Cepivo že obstaja, vendar se uporablja za prebivalce držav, kjer je denga endemična. V razvoju so še druga cepiva proti dengi, v Sloveniji pa cepivo proti dengi še ni registrirano. Trenutno je najboljši način za preprečevanje okužbe zmanjšanje tveganja za pike komarjev.

Trebušni tifus je bakterijska okužba, ki grozi predvsem potnikom, ki potujejo v države z zelo slabimi higienskimi razmerami in se okužijo z zaužito hrano ali pijačo. Cepljenje proti trebušnemu tifusu je priporočljivo za ljudi, ki bodo imeli tesnejše stike z lokalnim prebivalstvom in bodo zaradi načina potovanja bolj izpostavljeni okužbi, potnik pa mora prejeti en odmerek cepiva vsaj dva tedna pred odhodom, po treh letih pa je, ob ponovni izpostavljenosti, potreben obnovitveni odmerek.

Simptomi trebušnega tifusa, ki se običajno pojavijo od približno enega do osmih tednov po okužbi, so:

  • povišana telesna temperatura,
  • glavobol,
  • utrujenost,
  • bolečine v mišicah.

Pozneje se lahko pojavijo tudi suh kašelj, zaprtje, izpuščaji na trebuhu in prsnem košu.

Proti trebušnemu tifusu se je treba cepiti le enkrat, najmanj 14 dni pred odhodom v endemično območje. Zaščita traja dve do tri leta, je pa zaščita cepiva relativno nizka, saj zaščiti le med 50 do 70 odstotkov, z leti pa hitro upada.

Južna Azija

Med države indijske podceline in osrednje Azije se v potovalni medicini uvrščajo Afganistan, Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Turkmenistan, Tadžikistan, Kazahstan, Kirgizija, Iran, Bangladeš, Butan, Indija, Maldivi, Nepal, Pakistan in Šrilanka.

Bolezni, ki jih prenašajo insekti, predvsem komarji, so v vseh omenjenih državah. Med te bolezni tako štejemo že prej omenjene malarijo, japonski encefalitis in dengo.

Najpogostejše težave popotnikov v tej regiji so prebavna obolenja, predvsem driska, ki jo  lahko povzročajo zajedavci, virusi ali bakterije.

Tifus je bolezen, ki jo povzroča bakterija Salmonella enterica typhi. Popotniki se okužijo z uživanjem onesnažene hrane in vode. Tveganje je večje pri potnikih, ki bivajo pri domačinih.

Kolera je bila dolgo sinonim za Indijo, povzroča pa jo toksigeni bacil Vibrio cholerae. Po navadi je okužba blaga in mine brez hujših zapletov. Lahko pa se razvije huda oblika obolenja, ki brez ustreznega zdravljenja povzroči smrt.

Po potrebi se je priporočljivo cepiti tudi proti steklini, zelo pogosta je tudi okužba z virusom hepatitisov A in B, zato je, če potujete v navedene države Azije, priporočljivo cepljenje proti tema boleznima.

Za konec naj še enkrat poudarimo, da je zelo pomembno, da se o cepljenjih pred potovanjem, tako za otroke kot za odrasle, pozanimate pravočasno in za konkretno državo oziroma predel, kamor potujete.

Potnikom tako najmanj štiri tedne pred potovanjem priporočamo obisk cepilne ambulante Medisal, kjer se je mogoče posvetovati in opraviti določena cepljenja, da bo vaše potovanje potekalo brez zdravstvenih težav.

Sorodne vsebine

Je vašega otroka strah cepljenja?

V zadnjem času je veliko govora o precepljenosti v povezavi s koronavirusom. Toda precepljenost in…

Precepljenost družine zagotovi širši krog zaščite

V zadnjem času je veliko govora o precepljenosti v povezavi s koronavirusom. Toda precepljenost in…

Malarija: Bolezen in preventiva

Humani papiloma virusi so glavni vzrok za nastanek raka na materničnem vratu in drugih rakov,…

Humani papiloma virusi (HPV)

Humani papiloma virusi so glavni vzrok za nastanek raka na materničnem vratu in drugih rakov,…