testt1

Cepljenje pred potovanjem: Kaj moram vedeti?

Podatki, s katerimi razpolaga NIJZ, kažejo, da na potovanju v manj razvite dele sveta zboli med 15 in 20 odstotkov potnikov. Prav zato se je pred potovanjem v katero od držav tretjega sveta treba pozanimati o priporočenih oziroma obveznih cepljenjih.

Pomembno je, da se o cepljenjih in zaščiti z določenimi zdravili pozanimamo pravočasno. Potnikom se priporoča obisk ene od ambulant za potnike. Potovalno ambulanto je priporočljivo obiskati od šest do osem tednov oziroma najmanj štiri tedne pred potovanjem, da uredimo vse potrebno za varno potovanje brez zdravstvenih težav.

Najpogosteje priporočena, a prostovoljna cepljenja pred potovanjem so proti:

  • hepatitisu A in B,
  • tifusu,
  • meningokoknemu meningitisu.

Obvezno in v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom za vstop v državo je:

  • cepljenje proti rumeni mrzlici, ki velja za nekatere države v Afriki in Južni Ameriki;
  • potrdilo o cepljenju proti meningokoku, ki ga za romanje v Meko in Medino v času hadža zahteva Savdska Arabija.

Mednarodna in navadna cepilna knjižnica

Cepljenost potnik dokazuje z mednarodno cepilno knjižico. Mednarodna cepilna knjižica ali International certificate of vaccination or prophylaxis, znana tudi kot Carte Jaune ali Yellow card (rumena karta – izpolni se v angleškem ali francoskem jeziku), se izda ob cepljenju proti rumeni mrzlici in v nekaterih primerih ob cepljenju proti meningokoku v ambulanti za cepljenje v okviru NIJZ. 

V mednarodni cepilni knjižici so zabeležena samo cepljenja, ki so obvezna za potnike v mednarodnem prometu za določene države (rumena mrzlica, meningokokni meningitis). 

Preostala obvezna in priporočena cepljenja se beležijo v navadno cepilno knjižico. Cepljenje proti covidu 19 se trenutno pri nas beleži v navadno cepilno knjižico in elektronsko v CRPP (Centralni register podatkov o pacientu), potekajo pa dogovori na evropski ravni o mednarodnem potrdilu.

 

Cepljenje otrok pred potovanjem

Če z nami potujejo tudi otroci, jih je pred potovanjem priporočljivo zaščititi s cepljenjem. Proti hepatitisu A v cepilni ambulanti Medisal ponujamo tudi otroško cepivo, ki je registrirano za otroke, stare od 1 do vključno 15 let.

Cepljenje proti hepatitisu B je v Sloveniji del obveznega programa cepljenja. Od oktobra 2019 so v Sloveniji s tem cepivom cepljeni že dojenčki (prvi odmerek prejmejo pri treh mesecih). Otroci, ki so bili rojeni pred oktobrom 2019, prejmejo prvi odmerek proti hepatitisu B pred vstopom v šolo. Če z otrokom potujete na območje, kjer je bolezen močno prisotna, se cepljenje priporoča že pred potovanjem.

S cepivom proti tifusu lahko cepimo otroke, ki so stari več kot dve leti. Cepljenje je priporočljivo opraviti vsaj 14 dni pred potovanjem. 

Proti meningokoku cepimo lahko že dojenčke, stare več kot šest tednov, oziroma stare dva meseca ali več (odvisno od cepiva). 

Cepivi proti KME sta za otroke registrirani od enega leta dalje. 

Cepivo proti rumeni mrzlici se lahko da dojenčkom, starim več kot devet mesecev. Cepljenje je treba opraviti vsaj 10 dni pred vstopom na endemično območje.

Ne glede na cepilni status otrok in odraslih pa je priporočljivo na potovanju upoštevati splošna priporočila glede higiene rok, uporabe repelentov proti mrčesu in uživanja prekuhane hrane oziroma sadja ter zelenjave, ki se lahko olupi. Priporoča se pitje ustekleničene vode (tudi denimo za umivanje zob).

 

Hepatitis A

Proti hepatitisu A se je priporočljivo cepiti, če potujemo v katero od naštetih držav:

  • vse države Afrike,
  • Srednja in Južna Amerika,
  • Azija (razen Japonske, Južne Koreje in Singapurja),
  • Oceanija (razen Avstralije in Nove Zelandije) ter
  • nekatere države vzhodne in jugovzhodne Evrope: Rusija, Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Romunija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Severna Makedonija, Kosovo, Albanija in Turčija.

Cepiti se je treba dvakrat, najprej mesec dni pred odhodom in drugič čez šest do dvanajst mesecev, kar zadostuje za doživljenjsko zaščito.

Za cepljenje proti hepatitisu A in hepatitisu B se lahko uporabljajo monovalentna cepiva ali kombinirana cepiva proti tej bolezni. Kombinirano cepivo proti hepatitisu A in hepatitisu B se uporablja za cepljenje oseb, starejših od 16 let.

 

Hepatitis B

Cepljenje je priporočljivo za potnike, ki potujejo v:

  • države Srednje Amerike
  • severni del Južne Amerike,
  • Afriko,
  • Azijo,
  • na Bližnji vzhod,
  • vzhodno Evropo,
  • severni del Kanade,
  • na Aljasko.

Cepiti se je treba trikrat. Dvakrat že pred odhodom, med tema odmerkoma mora preteči najmanj en mesec, tretjič pa šest mesecev po prvem odmerku. Zaščita je dolgotrajna in obnovitveni odmerki niso potrebni.

 

 

Trebušni tifus

Cepljenje proti trebušnemu tifusu je priporočljivo za ljudi, ki bodo imeli tesnejše stike z lokalnim prebivalstvom ter bodo zaradi načina potovanja bolj izpostavljeni okužbi. Najbolj nevarne za okužbo so:

  • države Afrike,
  • države jugovzhodne Azije,
  • Indija,
  • Peru,
  • Pakistan,
  • Afganistan,
  • Bangladeš,
  • Nepal,
  • Butan,
  • države Srednje (vključno s Karibi),
  • države Južne Amerike (razen Argentine, Čila in Urugvaja) ter
  • Kitajska. 

Cepiti se je treba le enkrat, najmanj 14 dni pred odhodom v endemično območje. Zaščita traja dve do tri leta, je pa razmeroma nizka, zaščiti le med 50 in 70 odstotki, z leti pa hitro upada. Potnik mora prejeti en odmerek cepiva vsaj dva tedna pred odhodom, po treh letih pa je ob ponovni izpostavljenosti potreben obnovitveni odmerek.

 

Meningokokni meningitis 

Meningokokni meningitis je bakterijska okužba, ki povzroča gnojno vnetje možganskih ovojnic. Prenaša se kapljično, nevarnost za okužbo pa obstaja v:

  • podsaharski Afriki,
  • Savdski Arabiji,
  • Indiji in Nepalu,
  • Evropi, le da je tukaj druga skupina meningokoka (B).

NIJZ cepljenje proti meningokoknemu meningitisu priporoča vsem potnikom, ki potujejo na območje držav podsaharskega meningitičnega pasu od decembra do junija, in potnikom, ki potujejo za več kot mesec dni v države z velikim tveganjem epidemij in bodo v tesnem stiku z lokalnim prebivalstvom (odprave, misijoni, delo z otroki in podobno). Cepljenje je obvezno za romarje v Meko in Medino v času hadža.

Poznamo dve različni cepivi, ki ščitita proti različnim skupinam meningokokov. Pri nas je razširjena B- (eno cepivo) in C-skupina,  v Afriki pa denimo A (v drugem cepivu so vključene skupine A, C, Y, W-135).

 

 

Tetanus

Cepljenje proti tetanusu spada med obvezno cepljenje, vendar je za odrasle priporočljivo na 10 let obnavljati odmerke za optimalno zaščito, sploh pa če potujemo. Tetanus se sicer ne prenaša s človeka na človeka, a proti njemu ne razvijemo imunosti, tudi če ga prebolimo, pojavlja pa se po vsem svetu, zlasti v vročih in vlažnih podnebnih pasovih.

Obnovitveno cepljenje se izvede vsakih deset let z enim odmerkom cepiva proti tetanusu ali mešanega dvovalentnega cepiva proti davici in tetanusu. Vsaj enkrat v odrasli dobi je priporočljivo, da se obnovitveno cepljenje opravi s trivalentnim mešanim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.

 

Rumena mrzlica

Virus rumene mrzlice se na človeka prenaša s pikom komarja. Nevarnost, da se okužimo z rumeno mrzlico, je predvsem v podsaharski Afriki in Južni Ameriki, cepljenje pa je pred vstopom v te države obvezno. To je tudi edino cepljenje, ki je zares obvezno, vsa zgoraj našteta so, kot že rečeno, le priporočljiva.

Cepiti se je treba le enkrat, najmanj do 10 dni pred odhodom, cepljenje pa zagotavlja dosmrtno zaščito. Za slovenske potnike je cepljenje obvezno, če potujejo na območja z rumeno mrzlico, to je več držav v Južni Ameriki in v podsaharskem delu Afrike. Vsaj 100 držav, ki sicer rumene mrzlice nimajo, pa za vstop dodatno pogojuje opravljeno cepljenje proti rumeni mrzlici, kadar potniki prihajajo k njim iz držav z rumeno mrzlico ali potujejo čez te države.

Cepljenje dokazujemo z mednarodno cepilno knjižico, ki jo je treba predložiti ob vstopu v državo, kjer je cepljenje za rumeno mrzlico obvezno.

Cepiti se ne smejo:

  • osebe z alergijo na jajca, piščančje beljakovine, želatino oziroma z alergijo na katero koli snov v cepivu;
  • osebe z oslabljenim imunskim sistemom (prirojena/pridobljena okvara, zdravljenje z imunosupresivnimi in imunomodulatornimi zdravili, radioterapija, kemoterapija in podobno);
  • osebe po transplantaciji;
  • osebe z malignimi neoplazmami;
  • osebe z boleznimi timusa (miastenija gravis, odstranjen timus, timom, DiGeorgeev sindrom in podobno);
  • osebe s HIV;
  • osebe, ki prebolevajo akutno vročinsko bolezen;
  • cepljenje se odsvetuje tudi v starosti nad 60 let.

 

Sorodne vsebine

Je vašega otroka strah cepljenja?

V zadnjem času je veliko govora o precepljenosti v povezavi s koronavirusom. Toda precepljenost in…

Precepljenost družine zagotovi širši krog zaščite

V zadnjem času je veliko govora o precepljenosti v povezavi s koronavirusom. Toda precepljenost in…

Malarija: Bolezen in preventiva

Humani papiloma virusi so glavni vzrok za nastanek raka na materničnem vratu in drugih rakov,…

Humani papiloma virusi (HPV)

Humani papiloma virusi so glavni vzrok za nastanek raka na materničnem vratu in drugih rakov,…